Matija Jakoš, dr. dent. med.Sem zobozdravnik, lastnik in direktor Dentalnega Centra Jakoš.Študij dentalne medicine sem zaključil na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 2020. Med in po končanem študiju sem se dodatno izobraževal predvsem v smeri estetskega zobozdravstva in protetike, z letom 2024 pa sem se pridružil tudi šoli za kirurge pod okriljem Davida Dovšaka, dr. med., spec. maksilofacialne kirurgije.Ukvarjam se s širokim naborom storitev, ki obsegajo konzervativo, endodontijo, protetiko in estetsko zobozdravstvo.

Zdravljenje zobne gnilobeKaries ali zobno gnilobo povzročajo bakterije, ki po obrokih nastanejo na naših zobeh. Prehranjujejo se s sladkorji v naši ustni votlini in pri tem ustvarjajo kisline, zaradi katerih sčasoma pride do demineralizacija sklenine. Proces razpadanja je na povrhnji plasti zoba (sklenini) razmeroma počasen, ko pa proces preide v notranje plasti zoba (dentin), pa karies napreduje izredno hitro. V kolikor se zobne gnilobe na tej točke ne odstrani, lahko napreduje do zobne pulpe v notranjosti zoba.
Začetni karies, ki je omejen na sklenino izgleda kot belkasta lisa na zobeh, ki se je ne da ostraniti. Če se karies na tej točki ustavi, bo sčasoma lahko dobil izgled temno rjave ali črne lise. Če pa bo karies napredoval preko sklenine v dentinsko plast, pa bo na površini sklenine nastala luknja in karies bo dobil izgled svetlo rjave ali rumene barve. V tej luknjici bodo bakterije še lažje zastajale in karies bo zagotovo napredoval, zato se na te točki odločimo za sanacijo kariesa ali zobne gnilobe. V začetni stopnji karies ne povzroča bolečine, šele ko napreduje v globje plasti zobovine se lahko pojavi občutljivost na hladno, sladko in kislo.
Zdravljenje kariesa ali zobne gnilobe

Direktna kompozitna dograditevDanes so zlati standard za zalivke direktne kompozitne dograditve. To pomeni, da se poseg izvede direktno v ustih v eni seji z nanašanjem materiala - kompozita v manjkajoči del zoba.Postopek izdelave kompozitne zalivke je zelo delikaten in časovno zamuden ter posledično zelo odvisen od spretnosti terapevta, času izdelave in izbiri materialov. Ker se kompozit ob polimerizaciji skrči (strjevanje z modro svetlobo) in pri tem ustvari špranjo, ki jo lahko bakterije ponovno kolonizirajo (kar vodi v sekundarni karies), je za izdelavo zalivke bistven čas. Kompozit je potrebno nalagatii v čim manjši plasteh, da se špranje minimizira in tako podaljša življensko dobo zalivke. Materiali za izdelavo plomb se danes precej razlikujejo, pri nas uporabljamo kombinacijo nano hibridnih kompozitov, ki dosegajo nizke skrčke in optimalno estetiko. Iz tega torej sledi, da se lahko trajnostna doba zalivke precej razlikuje od zobozdravnika do zobozdravnika. Praviloma je tako, da večja kot je plomba, večja je verjetnost, da popusti njena obrobna zapora. Zato so potrebni redni obiski pri zobozdravniku, ki preverja ustreznost obstoječih plomb in jih po potrebi zamenja. Z vsako menjavo zalivke pa je potrebno odstraniti nekaj zobovine, zato je smiselno izdelati čimbolj kvalitetne zalivke, s katerimi zmanjšamo pogostost menjave.

Beljenje zobV primeru zabarvanih zob ali želje po svetlejših zobeh se lahko zobe pobeli. poznamo notranje in zunanje beljenje zobZunanje beljenje zob se lahko izvaja v ordinaciji ali doma. V ordinaciji se izvaja z višjimi koncentracijami belila in se nanaša na zobne krone, pri tem pa se izolira dlesni, da ne bi prišlo do opekline zaradi belila. Pri tem se lahko uporablja modro svetlobo. Zunanje beljenje na domu pa poteka s pomočjo retencijskih folij, v katere se nanese belilo z nižjimi koncentracijami. Retencijske folije z belilom se nosi ponoči 10-14 dni oziroma do željenega učinka. Prednost beljenja na domu je uporaba nižjih, manj nevarnih koncentracij belila, slabost pa je dodaten daljši čas terapije.Notranje beljenje zob se uporablja pri zabarvanih zobeh po endodontskem zdravljenju. Zaradi ostankov nekrotičnega pulpnega tkiva in bakterij, se lahko endodontsko zdravljeni zobje zabarvajo sivkasto. To se lahko odpravi z vstavitvijo belila v notranjost zoba, ponavadi so potrebne za željeni učinek 2-3 menjave belila.

Zobne luskeKadar je želja po spremembi barve in/ali oblike zob, pa je najprimernejša terapija izdelava lusk. Poznamo kompozitne in keramične luske.Kompozitne luske se izdelajo direktno v ustih z nanašanjem materiala - kompozita na zobe do željene oblike. Prednost te terapije je konzervativnost, saj v večini primerov ne potrebujemo odstranjevati zobnih tkiv, temveč le dodajamo material. Druga prednost je cenovno bolj dostopna rešitev od keramičnih lusk, slabost pa je v slabših mehanskih in estetskih lastnostih materiala ter krajši trajnosti.Keramične luske ostajajo zlati standard za dolgoročno estetsko rehabilitacijo. Omogočajo optimalni estetski rezultat in trajnost, vendar je v večini primerov potrebna minimalna preparacija zob, ki je nepovratna. Poleg tega izdelava poteka izven ust, v zobnem laboratoriju, za kar je potrebnih več sej in postopkov ter posledično daljši čas terapije in višja cena.Zobne luskeKadar je želja po spremembi barve in/ali oblike zob, pa je najprimernejša terapija izdelava lusk. Poznamo kompozitne in keramične luske.Kompozitne luske se izdelajo direktno v ustih z nanašanjem materiala - kompozita na zobe do željene oblike. Prednost te terapije je konzervativnost, saj v večini primerov ne potrebujemo odstranjevati zobnih tkiv, temveč le dodajamo material. Druga prednost je cenovno bolj dostopna rešitev od keramičnih lusk, slabost pa je v slabših mehanskih in estetskih lastnostih materiala ter krajši trajnosti.Keramične luske ostajajo zlati standard za dolgoročno estetsko rehabilitacijo. Omogočajo optimalni estetski rezultat in trajnost, vendar je v večini primerov potrebna minimalna preparacija zob, ki je nepovratna. Poleg tega izdelava poteka izven ust, v zobnem laboratoriju, za kar je potrebnih več sej in postopkov ter posledično daljši čas terapije in višja cena.

Fiksna protetikaZobni mostiček je fiksni pripomoček, ki je cementiran na vsaj dva zoba nosilca. Med zobmi nosilci so členi, ki nadomestijo manjkajoče zobe.Prevleke ali zobne krone so fiksni pripomočki ki jih cementiramo ali vijačimo na obrušen zob ali implantat. Poznamo delne (inlay, onlay, overlay) in polne prevleke. Katera je najprimernejša se odločimo glede na količino preostale zobovine.

Snemna protetikaProteza je pripomoček, ki nadomesti manjkajoče zobe in ga lahko snemamo iz ust. Poznamo delne in totalne proteze. Delne proteze nadomestijo enega ali več manjkajočih zob, totalne pa izdelamo v primeru popolne izgube zob. Totalno protezo lahko kombiniramo tudi z dodatnimi retencijskimi elementi, kot so konusi, koreninske kapice, gred in lokator nadgradnje na implantatih. Totalna proteza z dodatnimi retencijskimi in stabilizacijskimi elementi da pacientu dodatno samozavest in sproščenost.Protetika je končna rešitev v ustih, zato se je lotimo šele, ko je bila odpravljena vsa ostala patologija v ustih, kot je parodontalna bolezen, granulomi ali zobna gniloba. Po končani protetiki je potrebna dobra ustna higiena, saj le tako lahko pričakujemo dolgo življensko dobo zobnih nadomestkov.

Kirurška ekstrakcija zoba ali izklesKirurška ekstrakcija zoba je poseg, pri katerem se odstrani zob, ki je delno ali v celoti impaktiran v kosti. Najpogosteje se kirurško odstranjuje modrostne zobe, ki nimajo dovolj prostora da izrastejo. Poseg se začne z odmikom dlesni v okolici krone zoba, nato pa se odstrani del kosti, ki prekriva krono zoba. Glede na lego in anatomijo zoba, se zob prereže na več delov in odstrani po delih. Po odstranitvi zoba se dlesen zašije na prvotno mesto.ImplantatiZobni vsadki ali zobni implantati so nadomestki zobne korenine iz titana ali biokeramike. Vsadki so biokompatibilni in se po vstavitvi zrastejo z lastno kostjo. Pogoj za vstavitev vsadka je zadostna količina obstoječe kosti. Po vsaditvi vsadka se kost okoli vsadka pregraruje, ta proces lahko traja od 3-6 mesecev. V primeru, da je vsadek po vstavitvi dovolj stabilen (primarna stabilnost), se ga lahko direktno obremeni, to pomeni, da se na njen takoj izdela začasno krono. V kolikor primarna stabilnost ni dosežena, se postopek izdelave krone preloži za 3-6 mesecev, dokler kostno pregrajevanje ni končano.

ApikotomijaApikotomija je kirurški poseg, pri katerem se odstrani vnetno tkivo v okolici korenine in vrh korenine zoba, v katerem je izvor infekcije. Med posegom se odmakne dlesen v okolici zoba, odstrani del kosti v okolici korenine, nato pa odstrani granulom in vršek zobne korenine.
Za apikotomijo se odločimo, kadar koreninsko zdravljenje ni bilo uspešno.Dvig sinusnega dna in kostna dograditevKer po izgubi zoba pride do intenzivne izgube alveolarne kosti, ki je najbolj izrazita v prvem letu, se pri nadomeščanju zob z vsadki pogosto soočamo z nezadostno količino kosti. V teh primerih je pred ali ob vstavitvi posadka potrebno narediti še pripravljalne postopke za povečanje volumna kosti v obliki dviga sinusnega dna ali dograditve alveolarnega grebena. Pri dvigu sinusnega dna se sinusna membrana odlušči od kosti in med posegom dvigne, nastalo votlino pa se zapolni z umetno kostjo. Poseg se lahko naredi pred ali hkrati z vstavitvijo vsadka, odvisno od začetnega volumna kosti.

Parodontalna bolezenParodontalna bolezen je kronično vnetje obzobnih tkiv. Povzročajo jo specifične parodontogene bakterije, ki se kopičijo ob naših zobeh v obliki mehkih zobnih oblog. Če mehkih in trdih zobnih oblog ne odstranjujemo, pride do vnetja dlesni. Dlesen postane rdeča, otekla in ob ščetkanju zakrvavi. Sčasoma se vnetje preseli iz dlesni na globje ležeča obzobna tkiva, alveolarno kost in pozobnico. Ob zobeh se pojavijo obzobni žepki, dlesen se začne umikati in zobje postanejo na videz daljši. Pojavi se zadah iz ust in v napredovanih primerih bolezni se zobje pričnejo majati in na koncu lahko izpadejo.Glavni vzrok za nastanek parodontalne bolezni so torej bakterije, ki se nabirajo v mehkih in trdih zobnih oblogah. Začetno vnetje se lahko pokaže že pri mlajših osebah.

Dejavniki tveganjaDejavniki tveganja določajo, kako hitro bo bolezen napredovala. Glavni dejavniki tveganja za parodontalno bolezen so kajenje, diabetes, genetska predispozicija, debelost, stres, nosečnost in drugi.Parodontalna bolezen je sistemska bolezen. Skozi kronično vneto steno v kri vstopajo bakterije in njihovi produkti, ki nastanejo ob vnetju. Zaradi izločanja bakterij in njihovih strupov v krvni obtok lahko parodontalna bolezen vpliva na nastanek ali na poslabšanje nekaterih sistemskih bolezni. Danes vemo, da je parodontalna bolezen povezana z večjim tveganjem za aterosklerozo, kar vodi v večjo verjetnost za srčno in možgansko kap. Bolezen vpliva tudi na reguliranje krvnega sladkorja pri bolnikih s parodontalno boleznijo, ki zaradi prisotnosti bolezni težje kontrolirajo nivo sladkorja. Poleg zgoraj omenjenih pa je dokazana tudi povezava med parodontalno boleznijo in prezgodnjimi porodi pri ženskah, nižjo porodno težo in pogostejšimi možganskimi okvarami.